Glina

Kako izbrati glino

Temperatura žganja

Pri vsaki glini je navedeno, v katerem razponu temperatur jo lahko žgete. Nizkotemperaturne gline se žgejo do približno 1100 °C in po žganju ostanejo nekoliko porozne. Visokotemperaturne gline prenesejo 1200–1300 °C, se pri tem bolj zgostijo in vpijejo manj vode, zato so primernejše za posodo za vsakdanjo rabo in izdelke za zunaj. Glazura mora biti narejena za isto temperaturo kot glina.

Šamot

Šamot je žgana in zmleta glina, ki glini daje oporo. Gladka glina brez šamota je najbolj plastična in ima fino površino, zato je primerna za vrtenje in drobne detajle. Glina s finim šamotom (do 0,5 mm) je dober vsestranski izbor za vrtenje in modeliranje. Glina z grobim šamotom (do 2 mm) manj poka in se manj krivi, zato je primerna za večje skulpture, plošče in izdelke z debelejšimi stenami.

Krčenje

Glina se pri sušenju in žganju skrči, skupaj običajno za približno 10 %. Natančne podatke o krčenju in vpijanju vode najdete pri posameznem izdelku. Če izdelek potrebuje točno mero, ga naredite ustrezno večjega.

Vrste glin

• Šolska glina je preprosta za delo in pri sušenju manj poka, zato je primerna za šole, delavnice in začetnike.
• Glina za modeliranje in vrtenje je na voljo v številnih barvah, od bele in rdeče do črne in glin z efektnimi pikami. Med njimi so tudi gline za raku in glina, ki se suši na zraku.
• Glina za vlivanje je tekoča masa za mavčne kalupe. Kupite jo lahko že pripravljeno ali v prahu, ki ga zmešate z vodo in elektrolitom.
• Porcelan se žge pri visokih temperaturah, je po žganju zelo trden in pri tankih stenah prosojen. Na voljo je za vlivanje in za oblikovanje.