Minerali

Glazuro pripravite po recepturi, v kateri so osnovne sestavine navedene v odstotkih suhe mase in skupaj dajo 100 %. Barvila, kot so oksidi, dodate povrhu. Sestavine natančno stehtajte, zmešajte z vodo in mešanico precedite skozi sito. Vsako novo glazuro najprej preizkusite na ploščici in si recepturo zapišite.

Količina je odvisna od oksida in želenega odtenka. Kobaltov oksid obarva že pri 0,5–2 %, bakrov oksid običajno pri 1–5 %, železov oksid pa pri 2–10 %. Glazuro najprej preizkusite z nekaj različnimi deleži na ploščicah, saj na barvo vplivata tudi osnovna glazura in temperatura žganja.

Večina keramikov začne z okoli 10–20 % šamota glede na suho maso gline. Več šamota naredi glino stabilnejšo in primernejšo za večje izdelke, a tudi manj plastično. Šamot z zrni 0–1 mm je primeren za večino dela, 0–2 mm pa za večje skulpture in debelejše stene.

Mavec vedno sipajte v vodo, ne obratno, in ga pustite minuto ali dve, da se napoji. Nato ga enakomerno premešajte brez vmešavanja zraka in ga vlijte v pripravljen okvir. Razmerje med mavcem in vodo je navedeno pri izdelku. Model prej premažite z ločevalnim sredstvom, da se mavec ne prime.

Elektrolit utekočini vlivno maso, tako da za tekočo konsistenco potrebuje manj vode. Taka masa se v mavčnem kalupu hitreje strdi, izdelki pa se manj krčijo in manj pokajo. Dodajamo ga v zelo majhnih količinah, zato upoštevajte navodila pri izdelku.

Pri tehtanju in mešanju suhih surovin uporabljajte zaščitno masko in rokavice, delovno površino pa čistite z mokro krpo, da se prah ne dviga. Nekatere surovine, na primer barijev karbonat ter kobaltove, nikljeve in manganove spojine, so zdravju škodljive. Surovine hranite zaprte, jasno označene in ločeno od hrane, pri delu pa ne jejte in ne pijte.