Oksidi in karbonati

Oba vsebujeta isto kovino, karbonat pa je z njo manj bogat, zato pri enaki količini obarva nekoliko šibkeje. Karbonati so drobnejši in se v glazuri enakomerneje porazdelijo, med žganjem pa sprostijo ogljikov dioksid. Pri zamenjavi oksida s karbonatom zato količino ustrezno povečajte.

Da. Oksid zmešajte z vodo, nanesite na biskvitno žgan izdelek in ga obrišite z vlažno gobo, da ostane v vdolbinah in poudari teksturo. Izdelek lahko tako žgete ali ga prekrijete s prozorno glazuro. Oksid lahko dodate tudi engobi ali glini.

Barva bakra je odvisna od ozračja v peči. V električni peči, kjer je dovolj kisika, daje baker zelene, v alkalnih glazurah pa turkizne odtenke. Rdeče bakrove glazure nastanejo v redukcijskem žganju, ko v peči primanjkuje kisika, kar je značilno za plinske peči.

Silicijev karbid je zelo trda spojina, ki v glazuri med žganjem sprošča plin. V majhni količini ustvari mehurčke, kraterje in penaste površine, značilne za efektne glazure. Dodaja se v zelo majhnih količinah, zato ga najprej preizkusite na ploščici.

Glazura postane mat, ko med ohlajanjem v njej nastanejo drobni kristali ali ko ima več glinice. Pogosto se v ta namen dodaja magnezijev karbonat, dolomit, titanov oksid ali več kaolina. Mat glazure so lahko manj odporne, zato za posodo za hrano izberite preizkušeno recepturo.